Trump je dejal, da je vetrna energija za butaste. Kaj so evropske države storile pet dni zatem?

V nedavnem govoru v Davosu je predsednik ZDA Donald Trump napadel vetrnice, jih označil za izgubarske, države, ki jih kupujejo, pa za butaste.

Le pet dni pozneje je devet evropskih držav podpisalo dogovor o gradnji obsežnega polja vetrne energije v Severnem morju, središču evropske naftne in plinske industrije.

Dogovor – ki ni bil neposreden odziv na Trumpov govor proti vetrni energiji, ampak je bil načrtovan prej – Evropi ponuja izjemno priložnost za povečanje energetske varnosti. Stara celina bi se tako lahko otresla velike odvisnosti od ameriške nafte in plina. Prav v času, ko se ZDA kažejo kot nepredvidljiv partner, piše CNN.

Obnovljivi viri = energetska neodvisnost

Evropa je ena od številnih gospodarskih sil, ki uvažajo energijo, obnovljive vire pa vse bolj dojemajo kot sinonim za energetsko neodvisnost. Indija hitro povečuje zmogljivosti sončne energije, Kitajska pa je samo v letu 2024 namestila več vetrnih in sončnih elektrarn, kot znaša celotna količina obnovljivih virov, ki trenutno delujejo v ZDA.

ZDA so ubrale nasprotno pot, vse stavijo na fosilna goriva in hkrati poskušajo ustaviti projekte vetrne in sončne energije. Na področju energetike so ZDA zdaj bolj "usklajene z naftnimi državami, kot so Savdska Arabija, Združeni arabski emirati in Rusija", je situacijo komentiral profesor mednarodne politike na Univerzi v Gentu Thijs Van de Graaf.

Evropski velikanski projekt vetrnih elektrarn na morju bo, kot piše v skupni izjavi, "največje središče čiste energije na svetu". Izjavo so na vrhu o Severnem morju, ki je januarja potekal v Nemčiji, podpisale Belgija, Danska, Francija, Nemčija, Irska, Luksemburg, Nizozemska, Norveška in Združeno kraljestvo.

Nova vetrna elektrarna na morju bo predvidoma proizvedla 100 gigavatov energije, kar je dovolj za oskrbo približno 50 milijonov domov. Prek visokonapetostnih podmorskih kablov bo energija prihajala v države. Projekt pomeni krepitev energetske odpornosti, zagotavljanje cenovno dostopne električne energije in zagotavljanje energetske varnosti.

Od fosilov do zelene elektrike

Evropa za razliko od ZDA nima obsežnih domačih zalog fosilnih goriv, domača proizvodnja pa upada. Veliko plinsko polje na Nizozemskem so po letih potresov postopoma zaprli, proizvodnja iz starajočega se naftnega in plinskega bazena v Severnem morju pa prav tako upada.

Evropska unija trenutno uvozi skoraj 60 odstotkov svoje energije. Ta raven odvisnosti je "neka vrsta ranljivosti … na katero lahko drugi pritiskajo," je dejala Louise van Schaik z nizozemskega think tanka za mednarodne odnose Clingendael.

In v zadnjih nekaj letih so druge države to ranljivost EU zelo izkoriščale.

Rusija je od invazije na Ukrajino leta 2022 "resnično uporabila plin kot orožje proti Evropi", je dejala van Schaik. Ko so se dobave iz Rusije zmanjšale, so cene poskočile, kar je zvišalo račune za energijo in prispevalo k draginjski krizi.

Evropa je hitro ukrepala, da bi zmanjšala svojo odvisnost od Rusije, vendar je po besedah van Schaik namesto razpršitve virov zamenjala odvisnost od Rusije za odvisnost od Združenih držav. Skoraj 60 odstotkov evropskega uvoza utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) zdaj prihaja iz ZDA.

Zamenjava ruskega plina za ameriškega je unijo izpostavila nestanovitnim cenam zemeljskega plina, ki se lahko ob povečanju povpraševanja zelo zvišajo.

"Zaradi izgube poceni ruskega plina in prehoda na LNG, ki je precej dražji, posledice občuti realno gospodarstvo," je dejala ustanoviteljica evropskega think tanka Strategic Perspectives Linda Kalcher.

Poleg tega se zanašanje na ZDA, ki se je še pred nekaj leti zdelo varna izbira, pod administracijo Donalda Trumpa izkazuje za vse bolj negotovo. Trump namreč brez zadržkov uporablja svojo gospodarsko moč tako proti tekmecem kot proti zaveznikom,

Lansko poletje, ko je Trump stopnjeval grožnje s carinami, se je Evropa zavezala, da bo v naslednjih treh letih vsako leto kupila za 250 milijard dolarjev ameriške nafte, plina in jedrske energije – kar je več kot trikrat toliko, kot trenutno uvozi iz ZDA.

Oktobra lani je Trumpova administracija pomagala zrušiti načrte ladijske industrije za prvi globalni davek na ogljik na svetu, novembra pa je objavila strategijo nacionalne varnosti, ki je ostro kritizirala evropske politike čiste energije in izrecno navedla, da širjenje ameriškega izvoza energije "omogoča uveljavljanje geopolitične moči".

Trumpove zahteve po prevzemu Grenlandije – ob kratkotrajnem strahu, da bi za to lahko uporabil celo vojaško silo – pa so bile po besedah Van de Graafa pravi "prelomni, mobilizacijski trenutek". To je bil velik udarec za čezatlantske odnose.

Da ZDA uporabljajo "taktike ustrahovanja", pravi tudi nekdanja nemška podnebna odposlanka Jennifer Morgan. "Mislim, da je to EU dokončno prebudilo do spoznanja, da je zdaj zelo ranljiva in odvisna od drugega voditelja," je dodala.

Strokovnjaki so za CNN povedali, da čista energija ponuja pot stran od odvisnosti od ZDA in proti energetski varnosti. To je nekaj, česar ima Evropa v izobilju – od sončnega juga do vetrovnega severa. Severno morje je s svojimi plitvimi vodami in vetrovnim podnebjem po besedah Van de Graafa "najbolj obetavno območje na svetu" za vetrno energijo na morju.

Vetrne in sončne elektrarne so leta 2025 proizvedle 30 odstotkov električne energije v Evropski uniji in tako prvič prehitele fosilna goriva. Prevladuje veter, ki je lani zagotovil 19 odstotkov elektrike v EU. "O teh virih energije ne moremo več govoriti kot o alternativnih; to je nova hrbtenica naše oskrbe z električno energijo," je dejal Van de Graaf.

Na svetovni ravni se sektor obnovljivih virov sicer sooča z izzivi: surovine in delovna sila so dražje, raven naložb je upadla, v ZDA pa Trump skuša – za zdaj še neuspešno – ustaviti projekte vetrne energije, kar dodatno spodkopava zaupanje vlagateljev. A evropski dogovor o vetrni energiji na morju želi s svojo ogromno razsežnostjo in poudarkom na medsebojni povezanosti držav znižati stroške.

Način, kako Evropa razmišlja o čisti energiji, se je spremenil, je dejala Morgan. Nekoč je šlo predvsem za podnebno politiko, danes pa gre za stroške in politiko. Obnovljivi viri energije so "spremenili ekonomiko", je dejala. "Spremenili so politično ekonomijo."

Ker se Trumpova administracija odmika od čiste energije in še bolj stavi na fosilna goriva, po besedah Van de Graafa pravzaprav pospešuje gibanje za čisto energijo na drugi strani Atlantika. "Kljub vsej njegovi retoriki Trump v resnici dela uslugo sektorju obnovljivih virov," je poudaril.